RDEČEJAGODNATI BLJUŠČEC
STRUPENA RASTLINA!
Sinonimi: Angleški mandrake, divje vino, divji hmelj
NAHAJALIŠČE
Srednja in južna Evropa, južni del Anglije. Raste v gozdovih, na pobočjih in ob plotovih. Cveti od maja do konca poletja.
BOTANIKA
Rastlina je podobna vinski trti. Tanka stebla se vzpenjajo s pomočjo dolgih vitic iz listnih pecljev, ki se razširjajo med drevesi in grmičevjem, pogosto do dolžine nekaj metrov. Ko sadeži dozorijo, zelenje odmre. Listi so pecljati, rahlo koničasti in na dotik hrapavi. Delijo se na pet delov, od katerih je srednji najdaljši. Cvetovi, ki poženejo iz zalistja, so rahlo zelenkaste barve in združeni v šope (3-4 skupaj). Na istem cvetu nikoli ne najdemo prašnike in pestič (dionica – označuje dvojno bivanje)
UPORABNI DELI IN NABIRANJE
Koristna je korenina, ki jo nabiramo jeseni. Uporabimo jo svežo ali posušeno. Korenina je rumene ali rumenkasto bele barve, obdana s štrlečimi kolobarji, ki obkrožajo njeno polovico in ji dajejo krožno naguban videz. Podobna je korenju ali pastinaku in včasih razcepljena v dva dela. Notranjost je bela, sočna in mesnata. Neprijetno diši in ima grenak, trpek okus. Neprijeten vonj s sušenjem izgine. Sok, ki se izloča ob njenem prerezu je zaradi vsebnosti škroba mlečen.
Jagode imajo emetični ( bljuvalni ) učinek in so strupene.
Mlade poganjke lahko spomladi uživamo kot zelenjavo.
ZDRAVILNE SNOVI IN UČINKOVINE
Alkaloidi ( briocinin ), saponin, tanin, glikozidi (brionin in brionidin). Zaradi izrazitih protivnetnih, protibolečinskih in laksativnih učinkov se najpogosteje uporablja za zdravljenje bolezni dihal, revmatičnih bolezni in kot odvajalo.
!!!OPOZORILO!!!
Korenina je v večjih odmerkih strupena. Večji odmerki lahko povzročijo hemeroide, grižo, vnetje jeter in pri ženskah menstruacijo, še večji, pa znižanje telesne temperature, komo in smrt. Jagode so zelo strupene. Štirideset jagod ubije odraslega človeka, 15 otroka. Med nosečnostjo ni priporočljivo njegovo uživanje zaradi možnosti splava.
INDIKACIJE
Korenina bljuščca spodbuja: delovanje jeter, krepi imunski sistem, delovanje limfnega sistema, ledvic in spolnih organov.
Korenina bljuščca pomirja: kardiovaskularni sistem, delovanje centralnega živčnega sistema, mišičje, dihala, ščitnico, je odličen analgetik.
ZDRAVILNOST
Pomaga pri sledečih boleznih: boleznih dihal in poprsnice ( lajšanje bolečin, glavobola, zbijanje vročine, blodnje, deluje protivnetno in pomirja vse vrste kašlja, ter ustavlja krvave pljunke ), zdravljenju akutnega revmatizma – togih in zatečenih sklepih ( v obliki mazil ali vročih obkladkov nenadomestljiv za išias, lumbago in paralizo), krčih ( bolezenski ali nenadni ), bolečinah v želodcu ( težje prebavljiva hrana ), trebušnem tifusu ( ozdravi brez drugih zdravil, seveda v majhnih dozah ), koleri, malariji, vnetju slepiča, oslovskem kašlju, epilepsiji, vodenici, gobavosti, ledvičnih kamnih, okvari srca - zaradi revmatizma in protina, revmatičnem vnetju šarenice, bolezni očesnega zrkla, utrujenosti, izčrpanosti, apatičnosti in depresiji, peritonitisu, akutnem mastitisu, orhitisu/epidimitisu, poporodni sepsi, izostanku menstruacije, inhibira rast rakavih tumorjev, odpravljanju sončnih peg in opeklin, razkuževanju ran, razjedah.
PRIPRAVA IN DOZIRANJE
Pri doziranju moramo biti zelo previdni. Priporočeno je uživanje po žličkah skozi ves čas zdravljenja.
Poparek: 1 žličko zmlete korenine prelijemo s pol litra vrele vode. Vsako uro ali dve vzamemo žličko pripravljene raztopine.
Tinktura: Svežo korenino in 50% alkohol mešamo v razmerju 1:2, suho korenino in 50% alkohol mešamo v razmerju 1:5. Pustimo stati. V kozarcu vode zmešamo 2-10 kapljic pripravljene tinkture in uživamo vsako uro ali dve po eno čajno žličko.
RAZISKAVE IN ZANIMIVOSTI
Protein rdečejagodnega bljuščca ( brydiofin ) koncentracije 0,4 mg ubije miš v 18 minutah (Munoz 1992 ). Ugotovili so, da ekstrakti bljuščca povečujejo fizično zmogljivost športnikov.
Cucurbitacin R diglukozid črnojagodnega bljuščca, preprečuje spremembe v telesu, ki nastanejo zaradi stresa ( menjavo eikosanoidov v krvi ) in zmerno stimulira adrenalin tako, da se organizem navadi na stres.
Od znanstvenih raziskav, pa še k vražam. Verovali so, da vsak, ki ga izkoplje, s tem uniči lastno srečo. Zato so ga ljudje ogradili, če so ga našli v svojem vrtu. V srednjem veku je veljal za vražjo zel in so ga prodajali v obliki najrazličnejših zvarkov.
CITRONKA
Aloysia triphyla
OPIS
Višina grma je odvisna od starosti in podnebja, v celinskih razmerah doseže v prvem letu do 90 cm višine in več kot 200 cm v poznejših letih. Obseg grmiča je med 80 in 130 cm. Stebla so pokončna, na prerezu oglata in razvejena, mlada so zelena, pozneje pa olesenijo in imajo svetlorjavo tanko skorjo. Listi so suličasti, dolgi 5 do 10 cm in široki do 2 cm, pecljati, na površini imajo dlačice, ki jim dajejo robat otip, in imajo značilno citronast vonj. Cvetovi se izoblikujejo na koncu poganjkov v rahlih klaskih in so drobni ter bele do rahlo rožnate barve.
Ugajajo ji lahka, prepustna, dobro založena tla in sončno toplo rastišče. V naših razmerah jo razmnožujemo s potaknjenci, te režemo z matičnih rastlin, ki smo jih prenesli v rastlinjak.
ZANIMIVOSTI
Iz citronkinih listov destilirajo močno dišeče eterično olje, ki ga uporabljajo za aromatiziranje v živilski industriji in v parfumih.
Posušeni citronkini listi so primerni za dišeče potpourije in odišavljenje perila. Liste uporabljajo tudi za izdelovanje dišečih sveč.
UPORABNI DELI
Sveži ali suhi listi, liste lahko sproti obiramo ali pa porežemo veje, jih posušimo in potrgamo liste.
NAČIN UPORABE
pospešuje prebavo, preprečuje napenjanje in blaži krče notranjih organov,
uporabna je pri prehladih za čiščenje dihalnih poti,
nje eterično olje uporabljajo za aromo v živilski industriji in parfumih,
v naravni kozmetiki se up. kot poparek za krepilne kopeli, za aromaterapijo;
v KUHINJI
poparek uporabimo kot zeliščni čaj, drobno sesekljane mlade liste pa dodajamo hladnim napitkom, sadnim kupam in v testo ali nadeve za pecivo. Čaj iz citronke je osvežilen in ga je mogoče ponuditi tudi ohlajenega. Prav zanimivo se meša s poprovo meto. Listi dajejo aromo sladoledu. Ponekod pripravljajo tudi zeliščni kis in olje. Citronka je primerna za pripravo rib, nadevov za perutnino in v gobovih jedeh. V žganju namočena citronka je zanimiv aperitiv.
v KOZMETIKI se uporabljajo listi namočeni v mandljevo olje pri masaži; dobro se meša s sivko in rožmarinom. Za odpravljanje mešičkov in gubic okrog oči pripravimo poparek, ga ohladimo in vanj namočimo bombažne krpice, ki si jih za 15 min položimo na oči. Poparek dodajamo tudi kopelim, z zeliščnim kisom pa služi za mehčanje in osveževanje kože.
PRAKTIČNI KOTIČEK
DESETDNEVNA KURA PITJA ČAJA CITRONKE
Če želite organizem temeljito prečistiti strupov in negativnih energij, si privoščite desetdnevno kuro pitja čaja citronke.
Priprava in uporaba:
Pripravite poparek 2 l vode in 1 čajne žličke citronke in pustite stati od 3 – 5 minut. Čaj precedite in ga preko dneva popijte brez dodatka sladkorja, saj je čaj zelo prijetnega okusa.
KORENČKOV SOK
Potrebujemo:
1 kg korenja, 2 kg in pol olupljenih jabolk, citronko, 7 l vode, 1,20 kg sladkorja.
Priprava:
Korenje in olupljena jabolka skuhamo in zmiksamo. Dodamo citronko. Prekuhamo 7 l vode in sladkor. Jabolka, korenje in vodo še enkrat prekuhamo in nalijemo v čiste steklenice.
ČESEN
Allium sativum
OPIS
Je trajna zelnata rastlina, ki zraste do 1 m visoko in spada v družino lilijevk ( Liliaceae ). V zemlji ima čebulo, ki jo sestavlja do 30 manjših mesnatih in upognjenih krhljev – čebulic obdanih z luskasto tanko ovojnico. Steblo je pokončno in razvejano, do sredine ga pokrivajo suličasti, ploščati in na robu hrapavi listi. Na vrhu stebla so belo zelenkasti ali rdečkasti cvetovi, ki tvorijo glavičasto socvetje kobul. Česen cveti vse poletje.
Česen pri nas raste skoraj na vsakem vrtu ali pa ga gojimo kot zelo razširjeno kulturno rastlino.
ZANIMIVOSTI
Beseda česen prihaja iz stare angleščine. Če pogledamo nazaj za več kot 6000 let, izvira iz centralne Azije, in je bil dolgo glavni proizvod na mediteranskem območju, kot tudi pogosta začimba v Aziji, Afriki in Evropi.
Egipčani so česen častili in postavljali glinene modele česnovih gomoljev v Tutankamonovo grobnico.
Česen je bil tako visoko cenjen, da je bil celo uporabljen kot denarna valuta.
O česnu obstaja tudi legenda, da odganja vampirje, ščiti pred Zlobnim Očesom in straži pred ljubosumnimi nimfami, ki terorizirajo noseče ženske in zaročene device.
Omeniti moramo tudi afrodizične moči česna, ki so bile povzdignjene skozi stoletja.
Do prve četrtine 20. stoletja česna v Ameriki niso sprejemali, našel se je le v poganskih jedeh delavnih razrednih soseščin. Do leta 1940 pa so spoznali njegove vrednote in ga umestili v svoje recepte kot veliko sestavino, ne le kot manjšo začimbo. Dandanes, Američani sami proizvedejo več kot 125 milijonov kilogramov česna na leto.
Česen so dolgo uporabljali kot zdravilo, ne pa kot začimbo. V srednjem veku so ga menihi uporabljali kot zaščito proti kugi. Hipokrat je česnove hlape uporabljal za zdravljenje vratnega raka, med II. svetovno vojno pa so česnove obkladke polagali na rane. To je bilo dokaj učinkovito nadomestilo za antibiotike, ki so bili med vojno zelo redki.
Danes začenja znanost dokazovati zdravilne učinke česna z biokemijskimi dokazi, ki so jih naši predniki jemali kot samoumevne. Raziskave so pokazale, da česen lahko prepreči rast tumorjev in je zelo močan antioksidant, dober za zdravo srce in ožilje. Druge raziskave so pokazale, da lahko česen zmanjša holesterol in je zelo dober posrednik za redčenje krvi, kar preprečuje strdke, ki bi lahko vodili do srčnega napada ali kapi.
UPORABNI DELI RASTLINE
Nabiramo zrele čebulice, jih očistimo, operemo in posušimo na zraku. Česen je značilnega vonja, sladkastega in pekočega okusa.
NAČINI UPORABE
pripomore k redkejši krvi, zaradi česar lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo; poleg tega znižuje raven holesterola v krvi, širi periferne krvne žile in umiri krvni tlak,
je odlično zdravilo za vse vrste vnetij v prsnem košu, koristi pri prehladih, gripi in vnetju ušes, blaži tudi katar,
učinkovito blaži vnetja prebavil, kot sta vnetje želodčne in črevesne sluznice ter griža, uporabljamo pa ga tudi proti črevesnim parazitom,
pomaga uravnavati sladkor v krvi, zato lahko blaži starostno sladkorno bolezen,
sveže stroke lahko neposredno vtiramo v kožo, če imamo težave z aknami ali blago kožno vnetje;
OPOZORILO!
Pred zdravljenjem otrok, mlajših od 12 let, se posvetujte s strokovnjakom.
PRAKTIČNI KOTIČEK
ČESNOVO ZELIŠČNO OLJE
V steklen kozarec ohlapno napolnimo sveže nabran česen in ga prelijemo s poljubnim hladnim oljem, ki ne sme biti preveč aromatizirano. Ga prekrijemo s krpo in postavimo na sončno okensko polico. Pustimo, da se namaka 2 tedna in ga vsak dan premešamo. Po tem času ga precedimo skozi krpo in preverimo vonj ter okus. Če nam dobljena aroma ustreza ga natočimo v steklenico, drugače pa postopek ponovimo s svežim zeliščem. Zeliščno olje lahko uporabimo v solatnih polivkah, marinadah, za praženje mesa ali mehčanje zelenjave.
ČESNOV ZELIŠČNI KIS
Sveže nabran česen zmečkamo, damo v čist kozarec in ga prelijemo s toplim, a ne vročim kisom. Vrč zapremo z navojnim pokrovom in ga postavimo za dva tedna na sončno okno. Pretresemo ga vsak dan dvakrat. Potem preverimo okus in aromo. Če nam le-ta ustreza, ga lahko shranimo skupaj z zelišči, ali pa ga predhodno precedimo in prelijemo v steklenico. Če bi želeli močnejši okus, pa postopek ponovimo s svežimi zelišči. Zeliščni kis uporabljamo v solatnih polivkah, marinadah, mesnih sokovih in omakah.
ČRNI BEZEG
Sambucus nigra L.
OPIS
Spada v družino kovačnikov ( Caprifoliaceae ). To je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Lubje na deblu je sivo belo in razbrazdano, mlade vejice so zelene s številnimi očesci. Listi so liho pernati, jajčaste oblike, listni rob je drobno napiljen in so neprijetnega vonja. Cvetovi so drobni, beli ali slabo rumeni, imajo prijeten vonj, združeni so v socvetje pakobul, pri katerem raste glavna os prek točke, iz katere se cepijo stranske osi, na svojem vrhu pa nosi cvet, ki se prvi razvije. Stranske osi imajo tudi na svojem koncu cvetove. Bezeg cveti od maja do junija. Plodovi so drobno sočne temno modre, skoraj črne jagode.
Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebno pa v bližini naselij.
ZANIMIVOSTI
V povezavi z bezgom so povezane številne vraže in verovanja. Naši predniki so verjeli, da v njem živijo dobri hišni duhovi, ki skrbijo za našo varnost in dobro počutje. Razne »coprnike« in vse, ki bi nam želeli škodovati z uroki, opozarja, da jih tukaj spremlja budno oko, tako da so povsem brez moči.
Ne verjamete tovrstnim verovanjem, tudi prav, bezeg vam ponuja zadosti bolj oprijemljivih lastnosti in uporabnosti, da ga boste veseli ob vašem domu. Poglejmo natančneje, zakaj so ga včasih imenovali kar »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«.
UPORABNI DELI
Uporabna je cela rastlina. Zgodaj pomladi nabiramo mlade poganjke in liste, nato cvetje, ki ga nabiramo samo ob sončnem vremenu. Notranjo plast lubja na koreninah nabiramo od februarja do novembra. Ob koncu zime (februarja, marca) in v pozni jeseni (oktober, november) nabiramo tudi lubje stebel in vej, ki mu ostrgamo osrednjo plast. K vsemu temu pa še moramo prišteti plodove, ki nam jih bezeg podari jeseni.
NAČINI UPORABE
BEZGOVI LISTI IN POGANJKI vsebujejo številne snovi, ki pospešujejo delovanje znojnic in izločanje seča, kar pomaga pri odvajanju škodljivih snovi iz telesa. V listih najdemo tudi zdravilno snov, ki vpliva na količino sladkorja v krvi, zato lahko s tovrstnim čajem podpiramo tudi zdravljenje sladkorne bolezni. Bezgovi listi se dodajajo tudi v čajne mešanice za čiščenje krvi.
CVETJE vzpodbuja delovanje znojnic. Tovrstno delovanje smo omenili že pri uporabi listov in poganjkov, vendar je vredno poudariti, da je cvetje pri tem znatno bolj uspešno. Uporabljamo ga tako za zbijanje vročine, pri kašlju, gripi, prehladu, začetni pljučnici, bronhitisu, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi. Bezgovi cvetovi utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu, ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar le, če se prično jemati več mesecev pred nevarnim obdobjem.
LUBJE DEBEL, VEJ in KORENIN deluje odvajalno ter pospešuje izločanje seča. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, vodeničnih otokih, mišičnem in sklepnem revmatizmu.
OPOZORILO! Pri predoziranju lahko povzroča določene težave, zato se glede odmerjenih količin raje posvetujte s fitoterapevtom.
ZRELE JAGODE so bogate z vitamini in drugimi koristnimi snovmi. Uporabljajo se predvsem pri pljučnih boleznih. So tudi blago odvajalo, hkrati pa zaustavljajo drisko.
OPOZORILO! Svežih bezgovih jagod ne uživamo, potrebno jih je obvezno nekoliko prekuhati!
PRAKTIČNI KOTIČEK
ZA VROČE DNI – ŠABESA
Potrebne sestavine:
4,5 litra vode
30 ml jabolčnega ali vinskega kisa
700 g sladkorja
sok in tanko olupljena lupina 1 limone
12 bezgovih cvetov
Bezgovo cvetje naberemo v suhem in sončnem vremenu, ker se kvasovke nahajajo predvsem v cvetnem prahu.
Postopek:
- Zavremo vodo in jo prelijemo v sterilizirano posodo, dodamo sladkor in mešamo, da se ta raztopi.
- Ko se ohladi, dodamo kis, sok in lupino limone, bezgove cvetove. Pokrijemo s krpami in pustimo stati 24 ur.
- Skozi krpo precedimo v steklenice z debelim steklom. Pijača bo gotova čez približno dva tedna.
Ponudimo jo primerno ohlajeno.
OCVRTI BEZGOVI CVETOVI
Zanimivo kulinarično doživetje z zelo enostavnim postopkom priprave.
Priprava:
- Pripravimo testo za palačinke.
- Cvetove bezga narahlo oprhamo in jih namočimo v testo za palačinke.
- Spečemo na vroči maščobi ali olju, ki naj ga bo toliko, da bodo cvetovi plavali.
BEZGOV SOK
Bezeg v parnem sokovniku ne daje izdatnejših količin soka, zato vam raje predlagamo sledečo recepturo.
Postopek:
En kilogram zrelih jagod damo v lonec in dolijemo pol litra vode. Zavremo in pretlačimo skozi cedilo. Na liter dobljenega soka dodamo še 150 g sladkorja. Kuhamo dodatnih 5 minut. Nakar še vroč sok prelijemo v steklenice in zapremo.
OPOZORILO! Jagode, ki niso čisto zrele obvezno izločite, saj povzročajo slabost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar