ZELIŠČA I.: Ameriški slamnik; Badelj; Sylmarin; Bazilika; Bela omela

AMERIŠKI SLAMNIK
Echinacea purpurea
 
OPIS:
Je trajnica, ki zraste do 1 m visoko. Listi so razporejeni v rozeto, pokončna stebla nosijo cvetove rdeče-lila ali bele barve. Cvet sestavlja izbočena ježica okoli katere so v enem nizu razporejeni cvetni listi (venčni listi). Cveti od julija do septembra.
Razmnožujemo jo s semeni ali z zimskim razkosavanjem korenin. Opozoriti velja, da posejana semena kalijo zelo neenakomerno, zato svetujemo pripravo sadik. Za pomladno sajenje začnemo pripravljati sejančke nekje konec februarja. Semena pokrijemo s tanko plastjo zemlje ali perlita in pustimo na svetlobi. Na stalno mesto presajamo sredi maja.
Rastlini ustrezajo sončna in polsenčna rastišča in globoko, dobro obdelana tla. Podlaga naj bo vlažna, vendar prepustna. Mlade nasade je potrebno okopavati in zalivati. Gostota sajenja naj bo nekje 5 - 7 kom/m.

ZANIMIVOSTI:
Izvor imena ehinaceja izhaja iz grškega izraza za ježa, saj osrednji del cvetu spominja na ježeve bodice.

Že severnoameriški Indijanci so rastlino uporabljali, kot tradicionalno zdravilo proti prehladom, zobobolom, za čiščenje krvi, za zdravljenje različnih okužb, ran, zvinov in celo kot zdravilo proti kačjim pikom. 

Evropski priseljenci so kmalu povzeli tradicionalna indijanska znanja o ehinaceji. Tako se je že leta 1842 pojavil prvi tonik za čiščenje krvi, kateremu so hitro sledili številni drugi pripravki. Uspešno učinkovanje le-teh, je doprineslo celo k temu, da je rastlina veljala za ZELO POMEMBNO AMERIŠKO IZVOZNO BLAGO vse do 30-ih let 20. stoletja, ko se je začela bolj načrtna gojitev tudi v Evropi.

UPORABNI DELI:
Nabira se cvetoče zelišče. Iz sveže nabranega zelišča se iztisne sok ali pa se nadzemni deli, cvetovi in korenine posušijo za različne čaje in izvlečke. V kolikor se odločite za uporabo korenin, se najbolj priporočajo korenine štiriletnih rastlin izkopane v jeseni.

NAČINI UPORABE:
na Zahodu se je Ehinaceja uveljavila, kot najpomembnejše zelišče za krepitev imunskega sistema, povečuje število belih krvnih telesc ( naša »vojska« v boju proti različnim okužbam ) in izboljšuje njihovo delovanje, kar posledično pripelje do pospešenega uničevanja mikrobov in omejevanja okužbe, učinkovito deluje proti virusom gripe in herpesa, pospešuje zdravljenje pogostih okužb predvsem dihal in senčnih poti, priporoča se tudi, kadar je telo oslabljeno zaradi stresa in obremenitev, po težjih operacijah, daljši izpostavljenosti soncu,
zmanjšuje količino želodčne kisline uporablja se tudi pri raznih kožnih boleznih npr. luskavici, pomaga pri celjenju trdovratnih ran in opeklin;

PRAKTIČNI KOTIČEK:
Tinktura iz Ehinaceje ali Ameriškega slamnika
Priprava: 200 g suhega zelišča damo v čisto stekleno posodo. Prelijemo z 1l 70% alkohola in minuto do dve steklenico močno stresamo. Shranimo za 14 dni na hladno in temno mesto. Steklenico pretresemo vsaka dva dni.
Doziranje: Prve dni bolezni uživamo večje odmerke, tudi do 60 kapljic, večkrat na dan, ko pa se bolezen prične umirjati, dozo zmanjšamo za polovico.

S TINKTURO SI BOSTE ODLIČNO POMAGALI : 
pri prehladu, gripi ali okužbah sečil.





BADELJ
(Silybum marianum) 
 

DRUŽINA: Compositae

UPORABNI DELI RASTLINE: 
dozorela semena in ostali deli (zeliščarstvo); listi in bet (kulinarika;

ZDRAVILNE SNOVI IN UČINKOVINE: 
Badelj vsebuje veliko proteinov, linolejsko kislino in flavonoide (silimarin). Prav zaradi visoke vsebnosti flavonoidov je eno najbolj učinkovitih sredstev za zaščito in proti boleznim jeter.

ZGODOVINA:
Badelj se uporablja za zdravljenje jeter že več kot 2000 let. Že leta 23 našega štetja je Plinij priporočal mešanico badljevega soka in medu za izboljšanje presnove (spodbuja pretakanje žolča). Grki so ga uporabljali proti kačjim ugrizom. V 16. stoletju ga je britanski zeliščar Gerard imenoval kot najboljše zdravilo, ki raste zoper melanholijo (Melanholijo so včasih zdravili z zelišči za jetra, ker naj bi zviševala razpoloženje). V 17. stoletju je britanski zeliščar Nicholas Culpepper predpisoval badljeva semena proti zlatenici, žolčnih kamnih, za obnovo jeter in vranice. Na prelomu 20. stoletja je postal popularen tudi v ameriški medicini pri zdravljenju krčnih žil, odpravljanju menstrualnih težav ter bolezni jeter, žolča in ledvičnih boleznih. 

INDIKACIJE:
Bolezni jeter, zdravi okvaro jeter, vzpodbuja delovanje in pospešuje njihovo obnovo (zlatenica, kronična vnetja, zamaščenost, ciroza jeter,);
Bolezni žolča, žolčni kamni;
Ščiti telo (ledvice, jetra, možgane) pred toksini, nevtralizira težke kovine – kadmij (Cd) in druge telesu nevarne toksine, npr. ogljikov tetraklorid (CCl4). Uporablja se pri zastrupitvah z gobami in pri kačjih ugrizih (intravenozno);
Menstrualne težave;
Stimulira delovanje srca;
Rakava obolenja (zavira rast tumorjev);
Zdravljenje HIV;
Stabilizira celično maso, upočasni presnovo kalcija v telesu;
Pomanjkanje apetita (učinkovit tudi pri anoreksiji);
Slabokrvnost;
Slaba presnova.

MED NOSEČNOSTJO SE NE PRIPOROČA njegovo uživanje (abortus), drugi stranski učinki pri normalnem doziranju pa niso poznani. 

SILYMARIN
Je bioflavonoid, močan antioksidant ( 10 × močnejši od E vitamina ), zaradi katerega visoke vsebnosti je badelj eno najbolj učinkovitih sredstev za zaščito in proti boleznim jeter. Kompleks sestavljajo: silybin (50%), silikristin (25%) in silidianin (25%). Največ ga je v plodu (4 –5 % aktivnega sylimarina), najdemo pa ga tudi v drugih delih rastline. Sylimarin ima zaščitno in obnavljalno funkcijo za delovanje jeter.

Indikacije:
stimulira sintezo proteinov v jetrih ter s tem pospešuje njihovo naravno obrambo pred prostimi radikali in leukotrieni, ki so največkrat odgovorni za njihovo okvaro;
antioksidant, preprečuje izločanje glutationa, ki ga povzroča alkohol in drugi strupi ter hkrati povečuje osnovni glutation jeter. To je izrednega pomena pri večji izpostavljenosti strupom, ker ima glutation osnovno vlogo v reakcijah razstrupljanja;
ščiti pred leukotrieni, ki povzročajo okvaro jeter. Leukotrieni nastanejo pri prenosu kisika k polinasičenim maščobnim kislinam. Reakcijo katalizira encim lipoksigenaza, ki ga sylibin (komponenta sylimarina) uniči in tako prepreči nastanek leukotrienov;
Njegov najpomembnejši učinek je zagotovo stimuliranje sinteze proteinov. Rezultat je produciranje novih celic, ki nadomestijo stare poškodovane celice v jetrih. 


PRIPRAVA IN DOZIRANJE
poparek: 1 čajno žličko semen namočimo v ½ posode z vodo. Pijemo po požirkih skodelico do dve čaja na dan en mesec; 
Poparek pripravljamo na dva načina, in sicer tako, da v zavreto vodo stresemo liste pegastega badlja in tako pustimo na štedilniku še pol ure, večkrat premešamo, nato precedimo. Lahko pa damo liste pegastega badlja v čašo oziroma skodelico in jih prelijemo s prevreto vodo, pustimo pol ure, večkrat premešamo, nato pa precedimo. 
prah iz semen: Uživamo 1 čajno žličko semen v prahu z vodo 4 - 5 × dnevno; 
kapsule: 3 × dnevno dve kapsuli;
ekstrakt: Pripravimo raztopino badlja (seme ali listi) in alkohola (60%) v razmerju 1:1. Pustimo stati en teden. Uživamo 20 - 40 kapljic 5 × na dan;
močna tinktura: Pripravimo raztopino badlja (seme) in alkohola (70%) v razmerju 1:3. Pustimo stati. Uživamo ½ do 1 čajno žličko 4 × na dan;
posušena korenina: Pripravimo čaj ali tinkturo v razmerju 1:5 in uživamo 1 do 2 g na dan.
TINKTURO HRANIMO PRI TEMPERATURI NIŽJI OD 25° C, ZARADI TERMIČNE NESTABILNOSTI SESTAVIN BADLJA.

KULINARIKA
Kuhan badelj (mlad) pripravljamo na podoben način kot artičoko. 
Vsakdanjo prehrano popestrimo z zdravilno mešanico, ki jo pripravimo takole: Seme badlja namočimo, pustimo stati čez noč, odlijemo vodo, zmeljemo seme v prah, narahlo popečemo v pečici in zmešamo s soljo ali drugimi začimbami.





BAZILIKA
Ocimum basilicum
 

OPIS
Sodi v družino ustnatic (Lamiaceae). Je enoletno zelišče z značilnimi svetlečimi listi. Steblo je pokončno, zelnato, grmičasto razraslo. Rastlina doseže tudi 60 cm višine in obseg do 45 cm. Listi so jajčasti ali podolgovati, celorobi in močno zeleni, njihova površina je včasih valovita ali mehurjasto izbočena, zanje pa je značilno, da so močno aromatični. Cvetovi so drobni, beli in so nanizani na vrhu stranskih poganjkov. Čas cvetenja je odvisen od časa setve in je lahko od julija do oktobra. 

ZANIMIVOSTI
Bazilika je dobra medonosna rastlina. Čaj okrepi odpornost čebel proti griži.
Pri Hindujcih je skupaj s sorodnico Ocimum sanctum sveta rastlina. Tudi pri pravoslavcih je pomembna obredna rastlina. V njihovem tradicionalnem življenju ima veliko pomenov, en od njih je podoben vlogi krizantem pri nas. Opisujejo jo tudi mnoge srbske narodne in umetne pesmi. Včasih je bila tam priljubljena okrasna rastlina. 
Bazilika odganja muhe. V preteklosti so jo pogosto uporabljali za posipanje prostorov ter omar z oblekami, ker razkužuje in odišavi ter odganja uši in bolhe. V Indiji so z njo razkuževali prostore ob izbruhu malarije.
Uporabna je tudi v biodinamičnem vrtnarjenju, ker odganja škodljivce s krompirja in paradižnika. Zasajena v vrtu pospešuje tudi zdravje kumar.
V naravni kozmetiki se uporablja za dišečo, krepilno in pomirjevalno kopel. Sok sveže rastline, razredčen s prekuhano vodo, je dober tonik za kožo.

UPORABNI DELI
Uporabno je celo zelišče, ki ga naberemo ali pokosimo tik pred cvetenjem. Sveže listke lahko tudi sproti trgamo z rastline. Če žanjemo, jo odrežemo 10 cm nad tlemi. Zelišče lahko uporabimo sveže, ga posušimo, konzerviramo ali zamrznemo. 

NAČIN UPORABE
zelišče bazilike vzbuja tek, pospešuje prebavo in lajša bolečine ter krče v želodcu,
pospešuje tvorbo mleka pri doječih materah,
rahlo razkužuje, odvaja vodo in je blago pomirilo,
varuje srce pred stresom, znižuje krvni tlak in raven holesterola; velja za adaptogen – telesu naj bi pomagala pri prilagajanju na nove zahteve,
ustali količino sladkorja v krvi; je uveljavljeno zdravilo za nekatere vrste sladkorne bolezni,
zelo učinkovita je pri vnetjih dihalnih poti, z njo zdravimo kašelj, prehlad, bronhitis, vnetje poprsnice in astmo, znižuje visoko telesno temperaturo,
v ajurvedi zelišče priporočajo pri kačjih pikih, težavah s kožo in bolečinah v ušesih;

OPOZORILO! 
Nosečnice ne smejo jemati esencialnega olja!

v KULINARIKI:
 dobro se ujema s paradižnikovimi jedmi in drugo zelenjavo, nje omake pa postrežejo tudi s pečenim mesom, predvsem jagnjetino. Pri kuhi jo dodamo ob koncu, sicer izgubi značilno aromo. Poznavalci vedo, da se okus sveže bazilike razlikuje od okusa sušene ali drugače konzervirane rastline. Včasih so za konzerviranje pogosto uporabili olje in sol. Iz tega se je razvila cela vrsta različnih pripravkov, ki jih imenujejo pesto, le-ta pa z različnimi dodatki dobi različne dodatne okuse. 
 
PRAKTIČNI KOTIČEK
Pesto
Potrebujemo:
- 50 g svežih listov bazilike
- 25 g pinjol
- 2 stroka česna
- 4 jedilne žlice oljčnega olja
- 50 g naribanega parmezana ali drugega trdega sira
Priprava: 
V mešalniku ali možnarju stremo baziliko, česen in pinjole v gladko maso, dodamo sir, enakomerno premešamo in postopoma dodajamo olje. Sestavine mešamo toliko časa, da nastane kremasta zmes. Tak pesto lahko napolnimo v kozarčke do vrha in prelijemo z oljčnim oljem, zapremo in spravimo na hladno.





BELA OMELA
 - Viscum album L.
Družina: Loranthceae, omelovke
Ljudska imena: omelje, melje, mela, ptičji lim, omelovje
 
OPIS
Je ena naših najzanimivejših zdravilnih rastlin. Ne poganja iz zemlje, pač pa se naseli na vejah dreves, v katere požene korenine in mu tako krade hrano. Omela je polzajedalka, ker od gostitelja črpa vodo in anorganske snovi, ki jih s pomočjo fotosinteze sama predela v organske substance.
Na pogled je omela majhen, okrogel, rogovilasto razvejan zimzelen grmiček. Usnjasti listi in lubje stebla imajo značilno zeleno - rumeno barvo. 
Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da so na enem grmičku samo moški ali samo ženski cvetovi. Cvete marca in aprila, ko poženejo drobni, skoraj neopazni zelenkasti cvetovi, ki jih je po več skupaj v razpotju vejic. Cvetovi nekaterih vrst imajo nenavaden vonj po pomarančah, kar privablja muhe, da rastlino opraše. Od septembra do novembra zorijo jagodasti plodovi, ki so belkasto prosojni. Vsebujejo gumijasto, lepljivo sluz, v sredini katere je seme. Plodovi so dobrodošla hrana ptic, ki meso okoli semena pojedo, lepljivo seme pa s kljunom zdrgnejo ob veji ali ga požro. Seme je trdo in neprebavljivo, zato se izloči z blatom in običajno ponovno prilepi na kakšno vejo. Naveden je tudi razlog, da lahko že ena rastlina hitro okuži vso okolico. 

NAHAJALIŠČA
Najdemo jo tako na iglavcih, kot tudi na listavcih. Všeč so ji predvsem drevesa z mehkim lesom. Najpogostejši njeni gostitelji so: jablane, hruške, slive, topoli, jelke, smreke, bor, lipa, brest, leska in vinska trta.

ZANIMIVOSTI
Poznamo približno 1300 vrst omele, razširjenih pretežno v subtropskem in zmerno toplem pasu.
Zelo so jo častili Kelti. Nabirali so jo z zlatim srpom. Zanimiv pa je tudi pomen besede omela, ki v njihovem jeziku pomeni »zdravilec vsega«.
Rastlina je posvečena tudi ljubezni. Običaj, ki se je ohranil vse do današnjih dni, veleva, da se mora par poljubiti pod vejico omele, saj si na ta način zagotovi srečo in blagostanje.
Tudi znani zdravilci skozi zgodovino so poznali omelo. Hipokrat in Plinij, zdravnika antične dobe, sta z njo zdravila vrtoglavico, epilepsijo in tumorje. V srednjem veku jo je Sv. Hildegarda priporočala kot zdravilo zoper protin in prsne bolezni. Svetovno znan zeliščar Kneipp, pa jo je predpisoval pri motnjah krvnega obtoka in krvavenju.
Belo omelo raziskujejo kot potencialno zdravilo proti raku. Pri testiranjih z mišmi so bili zabeleženi dobri uspehi. V tumor so vbrizgavali pripravke iz bele omele. Rakasto tkivo je postalo trše, zato strupi niso več tako pronicali v telo, pa tudi bolezen se je širila počasneje. Žal, poskusi na ljudeh zaenkrat še niso dali konkretnejših rezultatov. 

ZDRAVILNI DELI RASTLINE
Od oktobra do srede decembra, ter od marca do aprila, nabiramo liste in vejice. Plodove, ki jih sicer ponekod v ljudskem zdravilstvu uporabljajo, odsvetujemo, saj SO V VEČJI KOLIČINI STRUPENI.

ZDRAVILNOST
Pospešuje presnovo in zvišuje dejavnost žlez v prebavilih. Odpravlja kronična zaprtja, ureja pomanjkljivo izločanje žolča in delovanje trebušne slinavke, kar posredno preprečuje nastanek sladkorne bolezni. Deluje diuretično, zato je dodatek v čajih pri izločanju vode, revmatizmu, protinu, kot tudi pri ledvičnih kamnih. Ureja previsok ali prenizek pritisk. To navidezno protislovje postane razumljivo s pojasnilom, da je delovanje usmerjeno v urejanje krvnega obtoka in krepitev srčne mišice, s čimer se ustvarjajo pogoji za normalno, zdravo delovanje. Posledica ureditve krvnega obtoka je tudi redno mesečno perilo. Pomaga tudi pri notranjih krvavitvah, širi žile v zunanjih delih telesa in pomaga pri krčnih žilah.

OPOZORILO!!!!!
V času nosečnosti in dojenja se ne uporabljajo pripravki iz bele omele. Osebe, ki imajo zelo zvišan krvni pritisk, se naj pred uporabo posvetujejo z zdravnikom.

RECEPTURE
Čaj
Dve zvrhani čajni žlički bele omele prelijemo s ¼l hladne vode. Pustimo 10-12 ur, precedimo in pijemo po dve skodelici na dan.
Čaj za menstrualne težave in v menopavzi
Pripravimo čajno mešanico iz enakih delov rmana, bele omele, preslice in plahtice. Dve čajni žlički navedene mešanice prelijemo z 2,5 dcl vrele vode, pustimo 5 minut, precedimo in pijemo po požirkih.

Čaj za krepitev srca
Zmešamo 5 žlic bele omele, 5 žlic gloga, 3 žlice šentjanževke in 2 žlici melise. Tri žlice tako pripravljene čajne mešanice prelijemo s kropom in pustimo stati čez noč. Zjutraj precedimo, osladimo z medom in pijemo v enakomernih obrokih čez cel dan.