sreda, 1. julij 2009

ZELIŠČA II.: Rdečejagodnati bljušec; Citronka; Česen; Črni bezeg;







RDEČEJAGODNATI BLJUŠČEC

BRYONIA DIONICA (CUCURBITACEAE)

STRUPENA RASTLINA!
Sinonimi: Angleški mandrake, divje vino, divji hmelj
 

NAHAJALIŠČE
Srednja in južna Evropa, južni del Anglije. Raste v gozdovih, na pobočjih in ob plotovih. Cveti od maja do konca poletja.

BOTANIKA
Rastlina je podobna vinski trti. Tanka stebla se vzpenjajo s pomočjo dolgih vitic iz listnih pecljev, ki se razširjajo med drevesi in grmičevjem, pogosto do dolžine nekaj metrov. Ko sadeži dozorijo, zelenje odmre. Listi so pecljati, rahlo koničasti in na dotik hrapavi. Delijo se na pet delov, od katerih je srednji najdaljši. Cvetovi, ki poženejo iz zalistja, so rahlo zelenkaste barve in združeni v šope (3-4 skupaj). Na istem cvetu nikoli ne najdemo prašnike in pestič (dionica – označuje dvojno bivanje)

UPORABNI DELI IN NABIRANJE

Koristna je korenina, ki jo nabiramo jeseni. Uporabimo jo svežo ali posušeno. Korenina je rumene ali rumenkasto bele barve, obdana s štrlečimi kolobarji, ki obkrožajo njeno polovico in ji dajejo krožno naguban videz. Podobna je korenju ali pastinaku in včasih razcepljena v dva dela. Notranjost je bela, sočna in mesnata. Neprijetno diši in ima grenak, trpek okus. Neprijeten vonj s sušenjem izgine. Sok, ki se izloča ob njenem prerezu je zaradi vsebnosti škroba mlečen.
Jagode imajo emetični ( bljuvalni ) učinek in so strupene.
Mlade poganjke lahko spomladi uživamo kot zelenjavo.

ZDRAVILNE SNOVI IN UČINKOVINE

Alkaloidi ( briocinin ), saponin, tanin, glikozidi (brionin in brionidin). Zaradi izrazitih protivnetnih, protibolečinskih in laksativnih učinkov se najpogosteje uporablja za zdravljenje bolezni dihal, revmatičnih bolezni in kot odvajalo. 

!!!OPOZORILO!!!
Korenina je v večjih odmerkih strupena. Večji odmerki lahko povzročijo hemeroide, grižo, vnetje jeter in pri ženskah menstruacijo, še večji, pa znižanje telesne temperature, komo in smrt. Jagode so zelo strupene. Štirideset jagod ubije odraslega človeka, 15 otroka. Med nosečnostjo ni priporočljivo njegovo uživanje zaradi možnosti splava.

INDIKACIJE
Korenina bljuščca spodbuja: delovanje jeter, krepi imunski sistem, delovanje limfnega sistema, ledvic in spolnih organov.
Korenina bljuščca pomirja: kardiovaskularni sistem, delovanje centralnega živčnega sistema, mišičje, dihala, ščitnico, je odličen analgetik.

ZDRAVILNOST
Pomaga pri sledečih boleznih: boleznih dihal in poprsnice ( lajšanje bolečin, glavobola, zbijanje vročine, blodnje, deluje protivnetno in pomirja vse vrste kašlja, ter ustavlja krvave pljunke ), zdravljenju akutnega revmatizma – togih in zatečenih sklepih ( v obliki mazil ali vročih obkladkov nenadomestljiv za išias, lumbago in paralizo), krčih ( bolezenski ali nenadni ), bolečinah v želodcu ( težje prebavljiva hrana ), trebušnem tifusu ( ozdravi brez drugih zdravil, seveda v majhnih dozah ), koleri, malariji, vnetju slepiča, oslovskem kašlju, epilepsiji, vodenici, gobavosti, ledvičnih kamnih, okvari srca - zaradi revmatizma in protina, revmatičnem vnetju šarenice, bolezni očesnega zrkla, utrujenosti, izčrpanosti, apatičnosti in depresiji, peritonitisu, akutnem mastitisu, orhitisu/epidimitisu, poporodni sepsi, izostanku menstruacije, inhibira rast rakavih tumorjev, odpravljanju sončnih peg in opeklin, razkuževanju ran, razjedah.

PRIPRAVA IN DOZIRANJE

Pri doziranju moramo biti zelo previdni. Priporočeno je uživanje po žličkah skozi ves čas zdravljenja.
Poparek: 1 žličko zmlete korenine prelijemo s pol litra vrele vode. Vsako uro ali dve vzamemo žličko pripravljene raztopine.
Tinktura: Svežo korenino in 50% alkohol mešamo v razmerju 1:2, suho korenino in 50% alkohol mešamo v razmerju 1:5. Pustimo stati. V kozarcu vode zmešamo 2-10 kapljic pripravljene tinkture in uživamo vsako uro ali dve po eno čajno žličko. 

RAZISKAVE IN ZANIMIVOSTI
Protein rdečejagodnega bljuščca ( brydiofin ) koncentracije 0,4 mg ubije miš v 18 minutah (Munoz 1992 ). Ugotovili so, da ekstrakti bljuščca povečujejo fizično zmogljivost športnikov.
Cucurbitacin R diglukozid črnojagodnega bljuščca, preprečuje spremembe v telesu, ki nastanejo zaradi stresa ( menjavo eikosanoidov v krvi ) in zmerno stimulira adrenalin tako, da se organizem navadi na stres.
Od znanstvenih raziskav, pa še k vražam. Verovali so, da vsak, ki ga izkoplje, s tem uniči lastno srečo. Zato so ga ljudje ogradili, če so ga našli v svojem vrtu. V srednjem veku je veljal za vražjo zel in so ga prodajali v obliki najrazličnejših zvarkov. 






CITRONKA 
 Aloysia triphyla
 

OPIS
Višina grma je odvisna od starosti in podnebja, v celinskih razmerah doseže v prvem letu do 90 cm višine in več kot 200 cm v poznejših letih. Obseg grmiča je med 80 in 130 cm. Stebla so pokončna, na prerezu oglata in razvejena, mlada so zelena, pozneje pa olesenijo in imajo svetlorjavo tanko skorjo. Listi so suličasti, dolgi 5 do 10 cm in široki do 2 cm, pecljati, na površini imajo dlačice, ki jim dajejo robat otip, in imajo značilno citronast vonj. Cvetovi se izoblikujejo na koncu poganjkov v rahlih klaskih in so drobni ter bele do rahlo rožnate barve.
Ugajajo ji lahka, prepustna, dobro založena tla in sončno toplo rastišče. V naših razmerah jo razmnožujemo s potaknjenci, te režemo z matičnih rastlin, ki smo jih prenesli v rastlinjak.

ZANIMIVOSTI

Iz citronkinih listov destilirajo močno dišeče eterično olje, ki ga uporabljajo za aromatiziranje v živilski industriji in v parfumih.
Posušeni citronkini listi so primerni za dišeče potpourije in odišavljenje perila. Liste uporabljajo tudi za izdelovanje dišečih sveč.

UPORABNI DELI
Sveži ali suhi listi, liste lahko sproti obiramo ali pa porežemo veje, jih posušimo in potrgamo liste.

NAČIN UPORABE
pospešuje prebavo, preprečuje napenjanje in blaži krče notranjih organov,
uporabna je pri prehladih za čiščenje dihalnih poti,
nje eterično olje uporabljajo za aromo v živilski industriji in parfumih,
v naravni kozmetiki se up. kot poparek za krepilne kopeli, za aromaterapijo;

v KUHINJI
 poparek uporabimo kot zeliščni čaj, drobno sesekljane mlade liste pa dodajamo hladnim napitkom, sadnim kupam in v testo ali nadeve za pecivo. Čaj iz citronke je osvežilen in ga je mogoče ponuditi tudi ohlajenega. Prav zanimivo se meša s poprovo meto. Listi dajejo aromo sladoledu. Ponekod pripravljajo tudi zeliščni kis in olje. Citronka je primerna za pripravo rib, nadevov za perutnino in v gobovih jedeh. V žganju namočena citronka je zanimiv aperitiv. 

v KOZMETIKI se uporabljajo listi namočeni v mandljevo olje pri masaži; dobro se meša s sivko in rožmarinom. Za odpravljanje mešičkov in gubic okrog oči pripravimo poparek, ga ohladimo in vanj namočimo bombažne krpice, ki si jih za 15 min položimo na oči. Poparek dodajamo tudi kopelim, z zeliščnim kisom pa služi za mehčanje in osveževanje kože.

PRAKTIČNI KOTIČEK
DESETDNEVNA KURA PITJA ČAJA CITRONKE 

Če želite organizem temeljito prečistiti strupov in negativnih energij, si privoščite desetdnevno kuro pitja čaja citronke. 
Priprava in uporaba: 
Pripravite poparek 2 l vode in 1 čajne žličke citronke in pustite stati od 3 – 5 minut. Čaj precedite in ga preko dneva popijte brez dodatka sladkorja, saj je čaj zelo prijetnega okusa.

KORENČKOV SOK
Potrebujemo:
1 kg korenja, 2 kg in pol olupljenih jabolk, citronko, 7 l vode, 1,20 kg sladkorja. 
Priprava:
Korenje in olupljena jabolka skuhamo in zmiksamo. Dodamo citronko. Prekuhamo 7 l vode in sladkor. Jabolka, korenje in vodo še enkrat prekuhamo in nalijemo v čiste steklenice.







ČESEN 

 Allium sativum
 

OPIS
Je trajna zelnata rastlina, ki zraste do 1 m visoko in spada v družino lilijevk ( Liliaceae ). V zemlji ima čebulo, ki jo sestavlja do 30 manjših mesnatih in upognjenih krhljev – čebulic obdanih z luskasto tanko ovojnico. Steblo je pokončno in razvejano, do sredine ga pokrivajo suličasti, ploščati in na robu hrapavi listi. Na vrhu stebla so belo zelenkasti ali rdečkasti cvetovi, ki tvorijo glavičasto socvetje kobul. Česen cveti vse poletje. 
Česen pri nas raste skoraj na vsakem vrtu ali pa ga gojimo kot zelo razširjeno kulturno rastlino. 

ZANIMIVOSTI
Beseda česen prihaja iz stare angleščine. Če pogledamo nazaj za več kot 6000 let, izvira iz centralne Azije, in je bil dolgo glavni proizvod na mediteranskem območju, kot tudi pogosta začimba v Aziji, Afriki in Evropi. 
Egipčani so česen častili in postavljali glinene modele česnovih gomoljev v Tutankamonovo grobnico. 
Česen je bil tako visoko cenjen, da je bil celo uporabljen kot denarna valuta. 
O česnu obstaja tudi legenda, da odganja vampirje, ščiti pred Zlobnim Očesom in straži pred ljubosumnimi nimfami, ki terorizirajo noseče ženske in zaročene device. 
Omeniti moramo tudi afrodizične moči česna, ki so bile povzdignjene skozi stoletja.
Do prve četrtine 20. stoletja česna v Ameriki niso sprejemali, našel se je le v poganskih jedeh delavnih razrednih soseščin. Do leta 1940 pa so spoznali njegove vrednote in ga umestili v svoje recepte kot veliko sestavino, ne le kot manjšo začimbo. Dandanes, Američani sami proizvedejo več kot 125 milijonov kilogramov česna na leto. 
Česen so dolgo uporabljali kot zdravilo, ne pa kot začimbo. V srednjem veku so ga menihi uporabljali kot zaščito proti kugi. Hipokrat je česnove hlape uporabljal za zdravljenje vratnega raka, med II. svetovno vojno pa so česnove obkladke polagali na rane. To je bilo dokaj učinkovito nadomestilo za antibiotike, ki so bili med vojno zelo redki.
Danes začenja znanost dokazovati zdravilne učinke česna z biokemijskimi dokazi, ki so jih naši predniki jemali kot samoumevne. Raziskave so pokazale, da česen lahko prepreči rast tumorjev in je zelo močan antioksidant, dober za zdravo srce in ožilje. Druge raziskave so pokazale, da lahko česen zmanjša holesterol in je zelo dober posrednik za redčenje krvi, kar preprečuje strdke, ki bi lahko vodili do srčnega napada ali kapi. 

UPORABNI DELI RASTLINE
Nabiramo zrele čebulice, jih očistimo, operemo in posušimo na zraku. Česen je značilnega vonja, sladkastega in pekočega okusa.

NAČINI UPORABE
pripomore k redkejši krvi, zaradi česar lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo; poleg tega znižuje raven holesterola v krvi, širi periferne krvne žile in umiri krvni tlak,
je odlično zdravilo za vse vrste vnetij v prsnem košu, koristi pri prehladih, gripi in vnetju ušes, blaži tudi katar,
učinkovito blaži vnetja prebavil, kot sta vnetje želodčne in črevesne sluznice ter griža, uporabljamo pa ga tudi proti črevesnim parazitom,
pomaga uravnavati sladkor v krvi, zato lahko blaži starostno sladkorno bolezen,
sveže stroke lahko neposredno vtiramo v kožo, če imamo težave z aknami ali blago kožno vnetje;

OPOZORILO!
Pred zdravljenjem otrok, mlajših od 12 let, se posvetujte s strokovnjakom.

PRAKTIČNI KOTIČEK
ČESNOVO ZELIŠČNO OLJE

V steklen kozarec ohlapno napolnimo sveže nabran česen in ga prelijemo s poljubnim hladnim oljem, ki ne sme biti preveč aromatizirano. Ga prekrijemo s krpo in postavimo na sončno okensko polico. Pustimo, da se namaka 2 tedna in ga vsak dan premešamo. Po tem času ga precedimo skozi krpo in preverimo vonj ter okus. Če nam dobljena aroma ustreza ga natočimo v steklenico, drugače pa postopek ponovimo s svežim zeliščem. Zeliščno olje lahko uporabimo v solatnih polivkah, marinadah, za praženje mesa ali mehčanje zelenjave. 

ČESNOV ZELIŠČNI KIS

Sveže nabran česen zmečkamo, damo v čist kozarec in ga prelijemo s toplim, a ne vročim kisom. Vrč zapremo z navojnim pokrovom in ga postavimo za dva tedna na sončno okno. Pretresemo ga vsak dan dvakrat. Potem preverimo okus in aromo. Če nam le-ta ustreza, ga lahko shranimo skupaj z zelišči, ali pa ga predhodno precedimo in prelijemo v steklenico. Če bi želeli močnejši okus, pa postopek ponovimo s svežimi zelišči. Zeliščni kis uporabljamo v solatnih polivkah, marinadah, mesnih sokovih in omakah.






ČRNI BEZEG 
 Sambucus nigra L. 
 

OPIS
Spada v družino kovačnikov ( Caprifoliaceae ). To je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Lubje na deblu je sivo belo in razbrazdano, mlade vejice so zelene s številnimi očesci. Listi so liho pernati, jajčaste oblike, listni rob je drobno napiljen in so neprijetnega vonja. Cvetovi so drobni, beli ali slabo rumeni, imajo prijeten vonj, združeni so v socvetje pakobul, pri katerem raste glavna os prek točke, iz katere se cepijo stranske osi, na svojem vrhu pa nosi cvet, ki se prvi razvije. Stranske osi imajo tudi na svojem koncu cvetove. Bezeg cveti od maja do junija. Plodovi so drobno sočne temno modre, skoraj črne jagode. 
Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebno pa v bližini naselij.

ZANIMIVOSTI
V povezavi z bezgom so povezane številne vraže in verovanja. Naši predniki so verjeli, da v njem živijo dobri hišni duhovi, ki skrbijo za našo varnost in dobro počutje. Razne »coprnike« in vse, ki bi nam želeli škodovati z uroki, opozarja, da jih tukaj spremlja budno oko, tako da so povsem brez moči. 
Ne verjamete tovrstnim verovanjem, tudi prav, bezeg vam ponuja zadosti bolj oprijemljivih lastnosti in uporabnosti, da ga boste veseli ob vašem domu. Poglejmo natančneje, zakaj so ga včasih imenovali kar »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«.

UPORABNI DELI

Uporabna je cela rastlina. Zgodaj pomladi nabiramo mlade poganjke in liste, nato cvetje, ki ga nabiramo samo ob sončnem vremenu. Notranjo plast lubja na koreninah nabiramo od februarja do novembra. Ob koncu zime (februarja, marca) in v pozni jeseni (oktober, november) nabiramo tudi lubje stebel in vej, ki mu ostrgamo osrednjo plast. K vsemu temu pa še moramo prišteti plodove, ki nam jih bezeg podari jeseni.

NAČINI UPORABE
BEZGOVI LISTI IN POGANJK
I vsebujejo številne snovi, ki pospešujejo delovanje znojnic in izločanje seča, kar pomaga pri odvajanju škodljivih snovi iz telesa. V listih najdemo tudi zdravilno snov, ki vpliva na količino sladkorja v krvi, zato lahko s tovrstnim čajem podpiramo tudi zdravljenje sladkorne bolezni. Bezgovi listi se dodajajo tudi v čajne mešanice za čiščenje krvi. 

CVETJE vzpodbuja delovanje znojnic. Tovrstno delovanje smo omenili že pri uporabi listov in poganjkov, vendar je vredno poudariti, da je cvetje pri tem znatno bolj uspešno. Uporabljamo ga tako za zbijanje vročine, pri kašlju, gripi, prehladu, začetni pljučnici, bronhitisu, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi. Bezgovi cvetovi utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu, ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar le, če se prično jemati več mesecev pred nevarnim obdobjem.

LUBJE DEBEL, VEJ in KORENIN deluje odvajalno ter pospešuje izločanje seča. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, vodeničnih otokih, mišičnem in sklepnem revmatizmu. 

OPOZORILO! Pri predoziranju lahko povzroča določene težave, zato se glede odmerjenih količin raje posvetujte s fitoterapevtom. 
 
ZRELE JAGODE so bogate z vitamini in drugimi koristnimi snovmi. Uporabljajo se predvsem pri pljučnih boleznih. So tudi blago odvajalo, hkrati pa zaustavljajo drisko.

OPOZORILO!
Svežih bezgovih jagod ne uživamo, potrebno jih je obvezno nekoliko prekuhati!

PRAKTIČNI KOTIČEK
ZA VROČE DNI – ŠABESA

Potrebne sestavine:
4,5 litra vode
30 ml jabolčnega ali vinskega kisa
700 g sladkorja
sok in tanko olupljena lupina 1 limone
12 bezgovih cvetov
Bezgovo cvetje naberemo v suhem in sončnem vremenu, ker se kvasovke nahajajo predvsem v cvetnem prahu.
Postopek:
- Zavremo vodo in jo prelijemo v sterilizirano posodo, dodamo sladkor in mešamo, da se ta raztopi.
- Ko se ohladi, dodamo kis, sok in lupino limone, bezgove cvetove. Pokrijemo s krpami in pustimo stati 24 ur.
- Skozi krpo precedimo v steklenice z debelim steklom. Pijača bo gotova čez približno dva tedna.
Ponudimo jo primerno ohlajeno.
OCVRTI BEZGOVI CVETOVI
Zanimivo kulinarično doživetje z zelo enostavnim postopkom priprave.
Priprava:
- Pripravimo testo za palačinke.
- Cvetove bezga narahlo oprhamo in jih namočimo v testo za palačinke.
- Spečemo na vroči maščobi ali olju, ki naj ga bo toliko, da bodo cvetovi plavali.
BEZGOV SOK
Bezeg v parnem sokovniku ne daje izdatnejših količin soka, zato vam raje predlagamo sledečo recepturo.
Postopek:
En kilogram zrelih jagod damo v lonec in dolijemo pol litra vode. Zavremo in pretlačimo skozi cedilo. Na liter dobljenega soka dodamo še 150 g sladkorja. Kuhamo dodatnih 5 minut. Nakar še vroč sok prelijemo v steklenice in zapremo.

OPOZORILO! Jagode, ki niso čisto zrele obvezno izločite, saj povzročajo slabost.

ZELIŠČA I.: Ameriški slamnik; Badelj; Sylmarin; Bazilika; Bela omela

AMERIŠKI SLAMNIK
Echinacea purpurea
 
OPIS:
Je trajnica, ki zraste do 1 m visoko. Listi so razporejeni v rozeto, pokončna stebla nosijo cvetove rdeče-lila ali bele barve. Cvet sestavlja izbočena ježica okoli katere so v enem nizu razporejeni cvetni listi (venčni listi). Cveti od julija do septembra.
Razmnožujemo jo s semeni ali z zimskim razkosavanjem korenin. Opozoriti velja, da posejana semena kalijo zelo neenakomerno, zato svetujemo pripravo sadik. Za pomladno sajenje začnemo pripravljati sejančke nekje konec februarja. Semena pokrijemo s tanko plastjo zemlje ali perlita in pustimo na svetlobi. Na stalno mesto presajamo sredi maja.
Rastlini ustrezajo sončna in polsenčna rastišča in globoko, dobro obdelana tla. Podlaga naj bo vlažna, vendar prepustna. Mlade nasade je potrebno okopavati in zalivati. Gostota sajenja naj bo nekje 5 - 7 kom/m.

ZANIMIVOSTI:
Izvor imena ehinaceja izhaja iz grškega izraza za ježa, saj osrednji del cvetu spominja na ježeve bodice.

Že severnoameriški Indijanci so rastlino uporabljali, kot tradicionalno zdravilo proti prehladom, zobobolom, za čiščenje krvi, za zdravljenje različnih okužb, ran, zvinov in celo kot zdravilo proti kačjim pikom. 

Evropski priseljenci so kmalu povzeli tradicionalna indijanska znanja o ehinaceji. Tako se je že leta 1842 pojavil prvi tonik za čiščenje krvi, kateremu so hitro sledili številni drugi pripravki. Uspešno učinkovanje le-teh, je doprineslo celo k temu, da je rastlina veljala za ZELO POMEMBNO AMERIŠKO IZVOZNO BLAGO vse do 30-ih let 20. stoletja, ko se je začela bolj načrtna gojitev tudi v Evropi.

UPORABNI DELI:
Nabira se cvetoče zelišče. Iz sveže nabranega zelišča se iztisne sok ali pa se nadzemni deli, cvetovi in korenine posušijo za različne čaje in izvlečke. V kolikor se odločite za uporabo korenin, se najbolj priporočajo korenine štiriletnih rastlin izkopane v jeseni.

NAČINI UPORABE:
na Zahodu se je Ehinaceja uveljavila, kot najpomembnejše zelišče za krepitev imunskega sistema, povečuje število belih krvnih telesc ( naša »vojska« v boju proti različnim okužbam ) in izboljšuje njihovo delovanje, kar posledično pripelje do pospešenega uničevanja mikrobov in omejevanja okužbe, učinkovito deluje proti virusom gripe in herpesa, pospešuje zdravljenje pogostih okužb predvsem dihal in senčnih poti, priporoča se tudi, kadar je telo oslabljeno zaradi stresa in obremenitev, po težjih operacijah, daljši izpostavljenosti soncu,
zmanjšuje količino želodčne kisline uporablja se tudi pri raznih kožnih boleznih npr. luskavici, pomaga pri celjenju trdovratnih ran in opeklin;

PRAKTIČNI KOTIČEK:
Tinktura iz Ehinaceje ali Ameriškega slamnika
Priprava: 200 g suhega zelišča damo v čisto stekleno posodo. Prelijemo z 1l 70% alkohola in minuto do dve steklenico močno stresamo. Shranimo za 14 dni na hladno in temno mesto. Steklenico pretresemo vsaka dva dni.
Doziranje: Prve dni bolezni uživamo večje odmerke, tudi do 60 kapljic, večkrat na dan, ko pa se bolezen prične umirjati, dozo zmanjšamo za polovico.

S TINKTURO SI BOSTE ODLIČNO POMAGALI : 
pri prehladu, gripi ali okužbah sečil.





BADELJ
(Silybum marianum) 
 

DRUŽINA: Compositae

UPORABNI DELI RASTLINE: 
dozorela semena in ostali deli (zeliščarstvo); listi in bet (kulinarika;

ZDRAVILNE SNOVI IN UČINKOVINE: 
Badelj vsebuje veliko proteinov, linolejsko kislino in flavonoide (silimarin). Prav zaradi visoke vsebnosti flavonoidov je eno najbolj učinkovitih sredstev za zaščito in proti boleznim jeter.

ZGODOVINA:
Badelj se uporablja za zdravljenje jeter že več kot 2000 let. Že leta 23 našega štetja je Plinij priporočal mešanico badljevega soka in medu za izboljšanje presnove (spodbuja pretakanje žolča). Grki so ga uporabljali proti kačjim ugrizom. V 16. stoletju ga je britanski zeliščar Gerard imenoval kot najboljše zdravilo, ki raste zoper melanholijo (Melanholijo so včasih zdravili z zelišči za jetra, ker naj bi zviševala razpoloženje). V 17. stoletju je britanski zeliščar Nicholas Culpepper predpisoval badljeva semena proti zlatenici, žolčnih kamnih, za obnovo jeter in vranice. Na prelomu 20. stoletja je postal popularen tudi v ameriški medicini pri zdravljenju krčnih žil, odpravljanju menstrualnih težav ter bolezni jeter, žolča in ledvičnih boleznih. 

INDIKACIJE:
Bolezni jeter, zdravi okvaro jeter, vzpodbuja delovanje in pospešuje njihovo obnovo (zlatenica, kronična vnetja, zamaščenost, ciroza jeter,);
Bolezni žolča, žolčni kamni;
Ščiti telo (ledvice, jetra, možgane) pred toksini, nevtralizira težke kovine – kadmij (Cd) in druge telesu nevarne toksine, npr. ogljikov tetraklorid (CCl4). Uporablja se pri zastrupitvah z gobami in pri kačjih ugrizih (intravenozno);
Menstrualne težave;
Stimulira delovanje srca;
Rakava obolenja (zavira rast tumorjev);
Zdravljenje HIV;
Stabilizira celično maso, upočasni presnovo kalcija v telesu;
Pomanjkanje apetita (učinkovit tudi pri anoreksiji);
Slabokrvnost;
Slaba presnova.

MED NOSEČNOSTJO SE NE PRIPOROČA
njegovo uživanje (abortus), drugi stranski učinki pri normalnem doziranju pa niso poznani. 

SILYMARIN
Je bioflavonoid, močan antioksidant ( 10 × močnejši od E vitamina ), zaradi katerega visoke vsebnosti je badelj eno najbolj učinkovitih sredstev za zaščito in proti boleznim jeter. Kompleks sestavljajo: silybin (50%), silikristin (25%) in silidianin (25%). Največ ga je v plodu (4 –5 % aktivnega sylimarina), najdemo pa ga tudi v drugih delih rastline. Sylimarin ima zaščitno in obnavljalno funkcijo za delovanje jeter.

Indikacije:
stimulira sintezo proteinov v jetrih ter s tem pospešuje njihovo naravno obrambo pred prostimi radikali in leukotrieni, ki so največkrat odgovorni za njihovo okvaro;
antioksidant, preprečuje izločanje glutationa, ki ga povzroča alkohol in drugi strupi ter hkrati povečuje osnovni glutation jeter. To je izrednega pomena pri večji izpostavljenosti strupom, ker ima glutation osnovno vlogo v reakcijah razstrupljanja;
ščiti pred leukotrieni, ki povzročajo okvaro jeter. Leukotrieni nastanejo pri prenosu kisika k polinasičenim maščobnim kislinam. Reakcijo katalizira encim lipoksigenaza, ki ga sylibin (komponenta sylimarina) uniči in tako prepreči nastanek leukotrienov;
Njegov najpomembnejši učinek je zagotovo stimuliranje sinteze proteinov. Rezultat je produciranje novih celic, ki nadomestijo stare poškodovane celice v jetrih. 


PRIPRAVA IN DOZIRANJE
poparek: 1 čajno žličko semen namočimo v ½ posode z vodo. Pijemo po požirkih skodelico do dve čaja na dan en mesec; 
Poparek pripravljamo na dva načina, in sicer tako, da v zavreto vodo stresemo liste pegastega badlja in tako pustimo na štedilniku še pol ure, večkrat premešamo, nato precedimo. Lahko pa damo liste pegastega badlja v čašo oziroma skodelico in jih prelijemo s prevreto vodo, pustimo pol ure, večkrat premešamo, nato pa precedimo. 
prah iz semen: Uživamo 1 čajno žličko semen v prahu z vodo 4 - 5 × dnevno; 
kapsule: 3 × dnevno dve kapsuli;
ekstrakt: Pripravimo raztopino badlja (seme ali listi) in alkohola (60%) v razmerju 1:1. Pustimo stati en teden. Uživamo 20 - 40 kapljic 5 × na dan;
močna tinktura: Pripravimo raztopino badlja (seme) in alkohola (70%) v razmerju 1:3. Pustimo stati. Uživamo ½ do 1 čajno žličko 4 × na dan;
posušena korenina: Pripravimo čaj ali tinkturo v razmerju 1:5 in uživamo 1 do 2 g na dan.
TINKTURO HRANIMO PRI TEMPERATURI NIŽJI OD 25° C, ZARADI TERMIČNE NESTABILNOSTI SESTAVIN BADLJA.

KULINARIKA
Kuhan badelj (mlad) pripravljamo na podoben način kot artičoko. 
Vsakdanjo prehrano popestrimo z zdravilno mešanico, ki jo pripravimo takole: Seme badlja namočimo, pustimo stati čez noč, odlijemo vodo, zmeljemo seme v prah, narahlo popečemo v pečici in zmešamo s soljo ali drugimi začimbami.





BAZILIKA
Ocimum basilicum
 

OPIS
Sodi v družino ustnatic (Lamiaceae). Je enoletno zelišče z značilnimi svetlečimi listi. Steblo je pokončno, zelnato, grmičasto razraslo. Rastlina doseže tudi 60 cm višine in obseg do 45 cm. Listi so jajčasti ali podolgovati, celorobi in močno zeleni, njihova površina je včasih valovita ali mehurjasto izbočena, zanje pa je značilno, da so močno aromatični. Cvetovi so drobni, beli in so nanizani na vrhu stranskih poganjkov. Čas cvetenja je odvisen od časa setve in je lahko od julija do oktobra. 

ZANIMIVOSTI
Bazilika je dobra medonosna rastlina. Čaj okrepi odpornost čebel proti griži.
Pri Hindujcih je skupaj s sorodnico Ocimum sanctum sveta rastlina. Tudi pri pravoslavcih je pomembna obredna rastlina. V njihovem tradicionalnem življenju ima veliko pomenov, en od njih je podoben vlogi krizantem pri nas. Opisujejo jo tudi mnoge srbske narodne in umetne pesmi. Včasih je bila tam priljubljena okrasna rastlina. 
Bazilika odganja muhe. V preteklosti so jo pogosto uporabljali za posipanje prostorov ter omar z oblekami, ker razkužuje in odišavi ter odganja uši in bolhe. V Indiji so z njo razkuževali prostore ob izbruhu malarije.
Uporabna je tudi v biodinamičnem vrtnarjenju, ker odganja škodljivce s krompirja in paradižnika. Zasajena v vrtu pospešuje tudi zdravje kumar.
V naravni kozmetiki se uporablja za dišečo, krepilno in pomirjevalno kopel. Sok sveže rastline, razredčen s prekuhano vodo, je dober tonik za kožo.

UPORABNI DELI

Uporabno je celo zelišče, ki ga naberemo ali pokosimo tik pred cvetenjem. Sveže listke lahko tudi sproti trgamo z rastline. Če žanjemo, jo odrežemo 10 cm nad tlemi. Zelišče lahko uporabimo sveže, ga posušimo, konzerviramo ali zamrznemo. 

NAČIN UPORABE
zelišče bazilike vzbuja tek, pospešuje prebavo in lajša bolečine ter krče v želodcu,
pospešuje tvorbo mleka pri doječih materah,
rahlo razkužuje, odvaja vodo in je blago pomirilo,
varuje srce pred stresom, znižuje krvni tlak in raven holesterola; velja za adaptogen – telesu naj bi pomagala pri prilagajanju na nove zahteve,
ustali količino sladkorja v krvi; je uveljavljeno zdravilo za nekatere vrste sladkorne bolezni,
zelo učinkovita je pri vnetjih dihalnih poti, z njo zdravimo kašelj, prehlad, bronhitis, vnetje poprsnice in astmo, znižuje visoko telesno temperaturo,
v ajurvedi zelišče priporočajo pri kačjih pikih, težavah s kožo in bolečinah v ušesih;

OPOZORILO! 
Nosečnice ne smejo jemati esencialnega olja!

v KULINARIKI:
 dobro se ujema s paradižnikovimi jedmi in drugo zelenjavo, nje omake pa postrežejo tudi s pečenim mesom, predvsem jagnjetino. Pri kuhi jo dodamo ob koncu, sicer izgubi značilno aromo. Poznavalci vedo, da se okus sveže bazilike razlikuje od okusa sušene ali drugače konzervirane rastline. Včasih so za konzerviranje pogosto uporabili olje in sol. Iz tega se je razvila cela vrsta različnih pripravkov, ki jih imenujejo pesto, le-ta pa z različnimi dodatki dobi različne dodatne okuse. 
 
PRAKTIČNI KOTIČEK
Pesto
Potrebujemo:
- 50 g svežih listov bazilike
- 25 g pinjol
- 2 stroka česna
- 4 jedilne žlice oljčnega olja
- 50 g naribanega parmezana ali drugega trdega sira
Priprava: 
V mešalniku ali možnarju stremo baziliko, česen in pinjole v gladko maso, dodamo sir, enakomerno premešamo in postopoma dodajamo olje. Sestavine mešamo toliko časa, da nastane kremasta zmes. Tak pesto lahko napolnimo v kozarčke do vrha in prelijemo z oljčnim oljem, zapremo in spravimo na hladno.





BELA OMELA
 - Viscum album L.
Družina: Loranthceae, omelovke
Ljudska imena: omelje, melje, mela, ptičji lim, omelovje
 
OPIS
Je ena naših najzanimivejših zdravilnih rastlin. Ne poganja iz zemlje, pač pa se naseli na vejah dreves, v katere požene korenine in mu tako krade hrano. Omela je polzajedalka, ker od gostitelja črpa vodo in anorganske snovi, ki jih s pomočjo fotosinteze sama predela v organske substance.
Na pogled je omela majhen, okrogel, rogovilasto razvejan zimzelen grmiček. Usnjasti listi in lubje stebla imajo značilno zeleno - rumeno barvo. 
Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da so na enem grmičku samo moški ali samo ženski cvetovi. Cvete marca in aprila, ko poženejo drobni, skoraj neopazni zelenkasti cvetovi, ki jih je po več skupaj v razpotju vejic. Cvetovi nekaterih vrst imajo nenavaden vonj po pomarančah, kar privablja muhe, da rastlino opraše. Od septembra do novembra zorijo jagodasti plodovi, ki so belkasto prosojni. Vsebujejo gumijasto, lepljivo sluz, v sredini katere je seme. Plodovi so dobrodošla hrana ptic, ki meso okoli semena pojedo, lepljivo seme pa s kljunom zdrgnejo ob veji ali ga požro. Seme je trdo in neprebavljivo, zato se izloči z blatom in običajno ponovno prilepi na kakšno vejo. Naveden je tudi razlog, da lahko že ena rastlina hitro okuži vso okolico. 

NAHAJALIŠČA

Najdemo jo tako na iglavcih, kot tudi na listavcih. Všeč so ji predvsem drevesa z mehkim lesom. Najpogostejši njeni gostitelji so: jablane, hruške, slive, topoli, jelke, smreke, bor, lipa, brest, leska in vinska trta.

ZANIMIVOSTI
Poznamo približno 1300 vrst omele, razširjenih pretežno v subtropskem in zmerno toplem pasu.
Zelo so jo častili Kelti. Nabirali so jo z zlatim srpom. Zanimiv pa je tudi pomen besede omela, ki v njihovem jeziku pomeni »zdravilec vsega«.
Rastlina je posvečena tudi ljubezni. Običaj, ki se je ohranil vse do današnjih dni, veleva, da se mora par poljubiti pod vejico omele, saj si na ta način zagotovi srečo in blagostanje.
Tudi znani zdravilci skozi zgodovino so poznali omelo. Hipokrat in Plinij, zdravnika antične dobe, sta z njo zdravila vrtoglavico, epilepsijo in tumorje. V srednjem veku jo je Sv. Hildegarda priporočala kot zdravilo zoper protin in prsne bolezni. Svetovno znan zeliščar Kneipp, pa jo je predpisoval pri motnjah krvnega obtoka in krvavenju.
Belo omelo raziskujejo kot potencialno zdravilo proti raku. Pri testiranjih z mišmi so bili zabeleženi dobri uspehi. V tumor so vbrizgavali pripravke iz bele omele. Rakasto tkivo je postalo trše, zato strupi niso več tako pronicali v telo, pa tudi bolezen se je širila počasneje. Žal, poskusi na ljudeh zaenkrat še niso dali konkretnejših rezultatov. 

ZDRAVILNI DELI RASTLINE
Od oktobra do srede decembra, ter od marca do aprila, nabiramo liste in vejice. Plodove, ki jih sicer ponekod v ljudskem zdravilstvu uporabljajo, odsvetujemo, saj SO V VEČJI KOLIČINI STRUPENI.

ZDRAVILNOST
Pospešuje presnovo in zvišuje dejavnost žlez v prebavilih. Odpravlja kronična zaprtja, ureja pomanjkljivo izločanje žolča in delovanje trebušne slinavke, kar posredno preprečuje nastanek sladkorne bolezni. Deluje diuretično, zato je dodatek v čajih pri izločanju vode, revmatizmu, protinu, kot tudi pri ledvičnih kamnih. Ureja previsok ali prenizek pritisk. To navidezno protislovje postane razumljivo s pojasnilom, da je delovanje usmerjeno v urejanje krvnega obtoka in krepitev srčne mišice, s čimer se ustvarjajo pogoji za normalno, zdravo delovanje. Posledica ureditve krvnega obtoka je tudi redno mesečno perilo. Pomaga tudi pri notranjih krvavitvah, širi žile v zunanjih delih telesa in pomaga pri krčnih žilah.

OPOZORILO!!!!!
V času nosečnosti in dojenja se ne uporabljajo pripravki iz bele omele. Osebe, ki imajo zelo zvišan krvni pritisk, se naj pred uporabo posvetujejo z zdravnikom.

RECEPTURE
Čaj
Dve zvrhani čajni žlički bele omele prelijemo s ¼l hladne vode. Pustimo 10-12 ur, precedimo in pijemo po dve skodelici na dan.
Čaj za menstrualne težave in v menopavzi
Pripravimo čajno mešanico iz enakih delov rmana, bele omele, preslice in plahtice. Dve čajni žlički navedene mešanice prelijemo z 2,5 dcl vrele vode, pustimo 5 minut, precedimo in pijemo po požirkih.

Čaj za krepitev srca
Zmešamo 5 žlic bele omele, 5 žlic gloga, 3 žlice šentjanževke in 2 žlici melise. Tri žlice tako pripravljene čajne mešanice prelijemo s kropom in pustimo stati čez noč. Zjutraj precedimo, osladimo z medom in pijemo v enakomernih obrokih čez cel dan.